Citati avtorja Sebastijan Horvat

»Naše glavno vprašanje je bilo, kaj je z našo zahodno civilizacijo narobe, da se mora legitimirati skozi genocid.«

»Ko smo pobili vse sovražnike tam zunaj, se vedno znova vračamo k ultimativnemu strahu: da najbolj ogrožamo sami sebe.«

»Najbolj nas ogroža naša lastna kri, naš lastni gentilizem, ki nas – po ojdipovem kompleksu – najbolj ogroža: naši lastni sinovi nas bodo pobili!«

»Prejeli smo tri nagrade za predstavo Deževen dan v Gurlitschu.«

»In tisto, kar boleče odzvanja, je njegovo neskončno vztrajanje, natančno zaznavanje stvarnosti na nivoju objektivnosti in materialnost jezika, ki spiralno zapeljuje bralca. Vsa ta banalna stvarnost ljudi in predmetov se razrašča v brutalno zahtevo po gledanju, sledenju in poslušanju.«

»Bolj kot na nekem plakatnem političnem polju deluje na našo čutnost, da se naseli v naša pričakovanja in nas straši kot pošast od znotraj ter da nam povzroča neko nelagodje.«

»Predstava predstavlja vrhunski umetniški dosežek tako režiserja kot celotne ekipe.«

»Gre za kompleksno potovanje, ki povezuje generacije, mlada in stara telesa ter gledališke prakse in estetike.«

»Žirija je še izpostavila energičen revolucionarni izraz v prvem delu predstave ter očarljivo in izredno igro v drugem.«

»Kot da zgodovina 20. stoletja najde svoje pravo prizorišče – prostor sape med usti njega in nje.«

»Kot da ves svet izgine. Vsa političnost je izvedena na odnos med možem in ženo, na dve telesi.«

»Soočeni smo z navadnimi, majhnimi ljudmi, ki si želijo košček neba, ki si želijo življenje.«

»Vsaka dejavnost, ki se ukvarja z javnim diskurzom, ima možnost, da napravi nekaj dobrega za družbo.«

»Gledališče je dober kraj za to, da se prek čustev občinstvu predstavi pomembna in obremenjujoča družbena vprašanja.«

»Dobro gledališče poziva posameznike k razmisleku.«

»Zaradi tega verjamem, da ima moje delo smisel.«

»Emmi in Ali le s tem, da sta skupaj, žalita celotno okolico. Emmi in Ali sta srečna, ko sta sama, toda strupeni okolici ne moreta ubežati. Zgodba se poigrava z žanrom melodrame, toda tisto, kar jo preveva, je tihi obup. Sreča ni zmeraj zabavna.«

»Neobdelani prostor, ki nima buržoaznega predznaka.«

»Gre za zelo specifično razmerje igralec ‒ gledalec, ki ni običajno v klasičnem gledališču.«